OKROGLA MIZA
ROKODELCI SMO!
V sredo, 15. maja je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v okviru tridnevne prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja potekala okrogla miza »Rokodelci smo!«. Gre za nadaljevanje niza različnih dogodkov, s katerimi si v Konzorciju rokodelskih centrov Slovenije prizadevajo za izboljšanje razmer na področju rokodelstva.
Na okrogli mizi, ki jo je povezovala Anja Čuček, so predstavnice in predstavniki Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije (KRCS), Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) spregovorili o trenutnem stanju in izzivih rokodelstva ter o aktivnostih, ki potekajo v zvezi s prenovo sistemske ureditve na tem področju.
Ljubica Zgonec Zorko, vodja KRCS, je uvodoma orisala trenutne razmere na področju slovenskega rokodelstva, ki so se v zadnjih letih – kljub sprejemu Zakona o kulturi leta 2008, ki bi moral rokodelstvo kot del nesnovne kulturne dediščine zaščititi – samo slabšale. Poudarila je, da se v rokodelskih centrih, kjer poteka neposredno delo z rokodelkami in rokodelci, dnevno soočajo z dejstvom, da mojstrice in mojstri odhajajo, brez da bi svoja znanja, spretnosti in veščine uspeli prenesti na naslednje rodove. Alarmantno stanje in neurejenost razmer sta bila glavna razloga, da so v konzorciju lani pripravili dokument Nacionalno zavezništvo za rokodelstvo, ki predstavlja konkreten korak v smeri celovite ureditve stanja slovenskega rokodelstva in na podlagi katerega je Vlada RS oktobra lani imenovala posebno delovno skupino za prenovo sistemske ureditve področja rokodelstva.
Direktorica Rokodelskega centra Ribnica, Polona Rigler Grm je zbrane opomnila, da nas rokodelstvo spremlja skozi vso zgodovino človeštva – rokodelsko znanje se je ohranilo stoletja, rokodelski izdelki pa so se vedno prilagajali potrebam časa, v katerem so nastali, zato so bili in so vedno sodobni in aktualni. Izpostavila je, da je bilo v preteklosti rokodelstvo del kmetijstva in gospodarstva, v zadnjem času pa se zavedamo, da pravzaprav predstavlja našo identiteto in dediščino.
Z omenjenim se je strinjal Franc Stanonik, direktor Direktorata za notranji trg MGRT, vodja Medresorske delovne skupine (MDS) za prenovo sistemske ureditve področja rokodelstva, in dodal, da je rokodelstvo sicer pomemben del malega gospodarstva, vendar danes nanj gledamo predvsem kot na kulturno dediščino, ki jo je treba ohraniti. Zagotovil je, da v delovni skupini zato vsa pristojna ministrstva pospešeno iščejo rešitve, ki bodo v vmesnem poročilu konec junija in v končnem poročilu ob koncu letošnjega leta predlagane vladi. Zaradi razpršenosti področja so v MDS naprej pripravili natančen pregled zakonodaje, ki ureja področje rokodelstva, v maju pa potekajo sestanki po posameznih resorjih.
Jožica Amadea Demšar, strokovna vodja KRCS 2014–2018 je predstavila rezultate popisa rokodelk in rokodelcev, ki je lani v 58-ih občinah potekal v okviru projekta sodelovanja LAS Zgodbe rok in krajev. Analiza rezultatov popisa je pokazala, da so bili zajete rokodelke in rokodelci večinoma starejši od 50 let in so svoje rokodelsko znanje večinoma pridobili od svojih prednikov. Glede na predstavljena dejstva so se zbrani strinjali, da sta vzpostavitev ustreznih pogojev za izvajanje rokodelske dejavnosti ter zagotovitev prenosa rokodelskih znanj za področje rokodelstva trenutno prioritetni nalogi.
Državna sekretarka na MIZŠ, Martina Vuk je v zvezi s prenosom znanj povedala, da nekatere možnosti vključevanja rokodelskih vsebin v naš izobraževalni sistem že obstajajo, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, ali bi morali za zagotovitev prenosa rokodelskih znanj rokodelstvo v izobraževalni sistem vpeljati bolj sistematično in konkretno. Prepričana je, da bo do pravega odgovora pripeljalo aktivno delo MDS. Predsednik MDS je ob tem dodal, da je glede na trenutno stanje na področju rokodelstva najbolj smiselno graditi na sistemu neformalnega izobraževanja, hkrati pa si prizadevati, da se rokodelske vsebine dodatno vgradijo tudi v formalni sistem izobraževanja preko izbirnih predmetov in vsebin v srednjem in visokem šolstvu.
Metka Fortuna, vodja Čipkarske šole Idrija je predstavila delovanje šole, ki neformalno bogati in razvija čipkarstvo neprekinjeno že več kot 140 let in je po številu udeležencev izobraževanj največja čipkarska šola na svetu, saj v svoje izobraževalne programe klekljanja letno pritegne več kot 400 otrok in mladih ter preko 150 odraslih. Povedala je, da je za uspeh šole ob zagotavljanju kontinuitete ključnega pomena tudi promocija, ki sproža interes za učenje klekljanja in uporabo čipke. Poudarila je, da rokodelskih izdelkov danes ne potrebujemo za preživetje, temveč za ohranjanje vrednot in identitete. Da je rokodelstvo neločljivo povezano z vrednotami, priča tudi Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, na katerem je klekljanje čipk v Sloveniji že zapisano.
Predstavnik ZDUS, Branko Suhadolnik je navedel primer osnovne šole, ki rokodelske vsebine v svoj izobraževalni program že 20 let uspešno vključuje v sodelovanju z društvom upokojencev. To je po njegovem mnenju eden od primerov pozitivne prakse, ki pa je povsem odvisen od volje in pripravljenosti posameznikov in posameznih iniciativ. Dodal je, da je rokodelska dejavnost ena najbolj množično zastopanih dejavnosti v društvih upokojencev – rokodelske sekcije po zadnjih ocenah delujejo v 150 od skupno 500 društev po vsej Sloveniji. Njihovo dejavnost in dejavnost KRCS so se zato na prireditvi Dnevi medgeneracijskega sožitja odločili predstaviti na posebnem razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče, ki so ga zbrani po zaključku okrogle mize skupaj obiskali.
V sredo, 15. maja je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v okviru tridnevne prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja potekala okrogla miza »Rokodelci smo!«. Gre za nadaljevanje niza različnih dogodkov, s katerimi si v Konzorciju rokodelskih centrov Slovenije prizadevajo za izboljšanje razmer na področju rokodelstva.
Na okrogli mizi, ki jo je povezovala Anja Čuček, so predstavnice in predstavniki Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije (KRCS), Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) spregovorili o trenutnem stanju in izzivih rokodelstva ter o aktivnostih, ki potekajo v zvezi s prenovo sistemske ureditve na tem področju.
Ljubica Zgonec Zorko, vodja KRCS, je uvodoma orisala trenutne razmere na področju slovenskega rokodelstva, ki so se v zadnjih letih – kljub sprejemu Zakona o kulturi leta 2008, ki bi moral rokodelstvo kot del nesnovne kulturne dediščine zaščititi – samo slabšale. Poudarila je, da se v rokodelskih centrih, kjer poteka neposredno delo z rokodelkami in rokodelci, dnevno soočajo z dejstvom, da mojstrice in mojstri odhajajo, brez da bi svoja znanja, spretnosti in veščine uspeli prenesti na naslednje rodove. Alarmantno stanje in neurejenost razmer sta bila glavna razloga, da so v konzorciju lani pripravili dokument Nacionalno zavezništvo za rokodelstvo, ki predstavlja konkreten korak v smeri celovite ureditve stanja slovenskega rokodelstva in na podlagi katerega je Vlada RS oktobra lani imenovala posebno delovno skupino za prenovo sistemske ureditve področja rokodelstva.
Direktorica Rokodelskega centra Ribnica, Polona Rigler Grm je zbrane opomnila, da nas rokodelstvo spremlja skozi vso zgodovino človeštva – rokodelsko znanje se je ohranilo stoletja, rokodelski izdelki pa so se vedno prilagajali potrebam časa, v katerem so nastali, zato so bili in so vedno sodobni in aktualni. Izpostavila je, da je bilo v preteklosti rokodelstvo del kmetijstva in gospodarstva, v zadnjem času pa se zavedamo, da pravzaprav predstavlja našo identiteto in dediščino.
Z omenjenim se je strinjal Franc Stanonik, direktor Direktorata za notranji trg MGRT, vodja Medresorske delovne skupine (MDS) za prenovo sistemske ureditve področja rokodelstva, in dodal, da je rokodelstvo sicer pomemben del malega gospodarstva, vendar danes nanj gledamo predvsem kot na kulturno dediščino, ki jo je treba ohraniti. Zagotovil je, da v delovni skupini zato vsa pristojna ministrstva pospešeno iščejo rešitve, ki bodo v vmesnem poročilu konec junija in v končnem poročilu ob koncu letošnjega leta predlagane vladi. Zaradi razpršenosti področja so v MDS naprej pripravili natančen pregled zakonodaje, ki ureja področje rokodelstva, v maju pa potekajo sestanki po posameznih resorjih.
Jožica Amadea Demšar, strokovna vodja KRCS 2014–2018 je predstavila rezultate popisa rokodelk in rokodelcev, ki je lani v 58-ih občinah potekal v okviru projekta sodelovanja LAS Zgodbe rok in krajev. Analiza rezultatov popisa je pokazala, da so bili zajete rokodelke in rokodelci večinoma starejši od 50 let in so svoje rokodelsko znanje večinoma pridobili od svojih prednikov. Glede na predstavljena dejstva so se zbrani strinjali, da sta vzpostavitev ustreznih pogojev za izvajanje rokodelske dejavnosti ter zagotovitev prenosa rokodelskih znanj za področje rokodelstva trenutno prioritetni nalogi.
Državna sekretarka na MIZŠ, Martina Vuk je v zvezi s prenosom znanj povedala, da nekatere možnosti vključevanja rokodelskih vsebin v naš izobraževalni sistem že obstajajo, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, ali bi morali za zagotovitev prenosa rokodelskih znanj rokodelstvo v izobraževalni sistem vpeljati bolj sistematično in konkretno. Prepričana je, da bo do pravega odgovora pripeljalo aktivno delo MDS. Predsednik MDS je ob tem dodal, da je glede na trenutno stanje na področju rokodelstva najbolj smiselno graditi na sistemu neformalnega izobraževanja, hkrati pa si prizadevati, da se rokodelske vsebine dodatno vgradijo tudi v formalni sistem izobraževanja preko izbirnih predmetov in vsebin v srednjem in visokem šolstvu.
Metka Fortuna, vodja Čipkarske šole Idrija je predstavila delovanje šole, ki neformalno bogati in razvija čipkarstvo neprekinjeno že več kot 140 let in je po številu udeležencev izobraževanj največja čipkarska šola na svetu, saj v svoje izobraževalne programe klekljanja letno pritegne več kot 400 otrok in mladih ter preko 150 odraslih. Povedala je, da je za uspeh šole ob zagotavljanju kontinuitete ključnega pomena tudi promocija, ki sproža interes za učenje klekljanja in uporabo čipke. Poudarila je, da rokodelskih izdelkov danes ne potrebujemo za preživetje, temveč za ohranjanje vrednot in identitete. Da je rokodelstvo neločljivo povezano z vrednotami, priča tudi Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, na katerem je klekljanje čipk v Sloveniji že zapisano.
Predstavnik ZDUS, Branko Suhadolnik je navedel primer osnovne šole, ki rokodelske vsebine v svoj izobraževalni program že 20 let uspešno vključuje v sodelovanju z društvom upokojencev. To je po njegovem mnenju eden od primerov pozitivne prakse, ki pa je povsem odvisen od volje in pripravljenosti posameznikov in posameznih iniciativ. Dodal je, da je rokodelska dejavnost ena najbolj množično zastopanih dejavnosti v društvih upokojencev – rokodelske sekcije po zadnjih ocenah delujejo v 150 od skupno 500 društev po vsej Sloveniji. Njihovo dejavnost in dejavnost KRCS so se zato na prireditvi Dnevi medgeneracijskega sožitja odločili predstaviti na posebnem razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče, ki so ga zbrani po zaključku okrogle mize skupaj obiskali.
